disenz.net

Andrej Nikolaidis lives on the edge of the incident. In his novels, history is never a settled archive; it is a volatile invention, a relentless collision of politics, mysticism and moral failure. It is precisely this refusal to offer comforting fictions that places the Montenegrin writer on the edge of cultural and political fracture—most visibly when his effigy was publicly burned and later shot at in a town square in Herceg Novi.

Najprej naj strnem, da zaradi bipolarne motnje že od svoje polnoletnosti na vsake toliko trčim, včasih bolj in včasih manj boleče, v totalne ustanove, kakršna je psihiatrična klinika, v zadnjem letu pa sem fasala še diagnozo raka na dojki, zaradi česar sem precej v stiku (čeprav nikakor ne v kakšnem silovitem trčenju) z Onkološkim inštitutom in tamkajšnjim osebjem.

Na referendumsko nedeljo se po glasovanju zberemo, da skupaj premislimo, kje smo, kaj nam je v sedanji politični situaciji sploh še na voljo, ter namesto vsak zase skupaj pričakamo rezultate glasovanj.

»Ali obsojate Hamas?« To je obredno vprašanje, ki se vrine pred vsakršno morebitno kritiko dejanj Izraela, še sploh če je sogovornik_ca iz Palestine; na primer Ahmed Alnaouq, ki mu je izraelska vojska v Gazi v enem samem zračnem napadu v spanju umorila 21 svojcev, ali palestinski ambasador v Veliki Britaniji (torej predstavnik Fataha) Husam Zomlot, ki je v Gazi prav tako izgubil šest svojcev.

Dragi Andraž, pogovarjala sva se, da bi se ta vikend video-slišala, pa sem sklenila, da ti raje odpišem. To pismo sem ti pravzaprav že začela pisati, večkrat. Enkrat na papirju, nekajkrat v glavi, vsakič z drugo vsebino. Toda kar iščem, je sorodna lega, register, v katerem si ti napisal svoje s soncem ožarjeno pismo, resda poslano iz druge države, a se mi je ob branju zdelo, da bivava v isti, pa mi ta register ni več na voljo.

Še preden se je nočni avtobus končno ustavil v Pulju, mi je ob pogledu na istrsko obmorsko mesto po glavi neprestano odzvanjal en in isti Balaševićev napev: »Na stanici u Puli, pod vrelim suncem leta sam čekao autobus i svirao gitaro, tad sela je kraj mene i pitala da l’ smeta i znam li dobar hotel u Rovinju il’ Vrsaru. Oprosti mi, Katrin …« Ko sva z Nino izstopila na postaji, sem jo že v istem hipu hitel razposajeno prositi, naj me fotografira z namišljeno kitaro v rokah.

Tonight, I would like to talk to you about migration and identity. Perhaps the best way to start the conversation is with a presentation of myself. My name is Lea Ypi. I’m often introduced as a philosopher, as a writer, as an Albanian citizen, or as a naturalized British citizen. When I speak to women, I’m introduced as a woman, sometimes a working woman. When I speak to mothers, I’m introduced as a mother.

Zano Fabjan Blažič lahko vidimo na praktično vsakem protestu in akciji, ki se v Ljubljani bori proti nepravičnosti in za boljši svet. Je prekaljena borka, ki pravi, da ji pogum in moč za delovanje dajejo člani in članice Ambasade Rog. Z migrantskimi delavci in delavkami se organizira že več kot deset let.

Diplomatski stisk krvavih rok Petletna Hind Radžab je bila le ena od več kot 20000 otrok, ki jih je v Gazi umorila izraelska vojska. Branje seznama imen 11. oktobra lani v Ljubljani je trajalo ves dan in vso noč. Na seznamu ni bilo ne pogrešanih ne tistih, ki so umrli zaradi umetno ustvarjenega pomanjkanja, sicer ozdravljivih bolezni ali za posledicami poškodb.

Srednji razred je menda v zadnjih izdihljajih in potrebuje pomoč. O tem je enotna tako rekoč vsa politična elita, reševanju te marginalizirane družbene skupine pa so zapisane skorajda vse politične stranke pri nas. Konservativci in liberalci se sicer občasno ne strinjajo povsem o tem, kako ublažiti tegobe tega hirajočega družbenega razreda, a vseeno vsaka nova vlada ne skriva, da davčno politiko oblikuje z mislijo predvsem na zapostavljen in ogrožen srednji razred.